Da spraviš slona v hladilnik, so potrebni trije koraki. Kako torej spraviš kup peska v računalnik?
Seveda tukaj ne govorimo o pesku na plaži, temveč o surovem pesku, ki se uporablja za izdelavo sekancev. "Pridobivanje peska za izdelavo sekancev" zahteva zapleten postopek.
1. korak: Pridobite surovine
Kot surovino je treba izbrati primeren pesek. Glavna sestavina navadnega peska je prav tako silicijev dioksid (SiO₂), vendar ima proizvodnja sekancev izjemno visoke zahteve glede čistosti silicijevega dioksida. Zato se običajno izbere kremenčev pesek z višjo čistostjo in manj nečistočami.
2. korak: Preoblikovanje surovin
Za pridobivanje ultra čistega silicija iz peska je treba pesek zmešati z magnezijevim prahom, segreti pri visoki temperaturi in silicijev dioksid reducirati v čisti silicij s kemično redukcijsko reakcijo. Nato se nadalje prečisti z drugimi kemičnimi postopki, da se dobi silicij elektronske kakovosti s čistostjo do 99,9999999 %.
Nato je treba silicij elektronske kakovosti pretvoriti v monokristalni silicij, da se zagotovi celovitost kristalne strukture procesorja. To se doseže s segrevanjem visoko čistega silicija do staljenega stanja, vstavitvijo semenskega kristala ter nato počasnim vrtenjem in vlečenjem, da se oblikuje valjasti monokristalni silicijev ingot.
Nazadnje se monokristalni silicijev ingot z diamantno žično žago razreže na izjemno tanke rezine, rezine pa se nato spolirajo, da se zagotovi gladka in brezhibna površina.
3. korak: Proizvodni proces
Silicij je ključna komponenta računalniških procesorjev. Tehniki uporabljajo visokotehnološko opremo, kot so fotolitografski stroji, za večkratno izvajanje fotolitografije in jedkanja, s čimer oblikujejo plasti vezij in naprav na silicijevih rezinah, tako kot bi "gradili hišo". Vsaka silicijeva rezina lahko sprejme stotine ali celo tisoče čipov.
Tovarna nato končne rezine pošlje v obrat za predobdelavo, kjer diamantna žaga silicijeve rezine razreže na tisoče posameznih pravokotnikov velikosti nohta, od katerih je vsak čip. Nato sortirni stroj izbere ustrezne čipe, na koncu pa jih še en stroj navije na kolut in pošlje v obrat za pakiranje in testiranje.
4. korak: Končno pakiranje
V obratu za pakiranje in testiranje tehniki opravijo končne teste vsakega čipa, da se prepričajo, da deluje dobro in je pripravljen za uporabo. Če čipi opravijo test, se namestijo med hladilnik in podlago, da tvorijo popolno ohišje. To je kot da bi na čip nadeli "zaščitno obleko"; zunanje ohišje ščiti čip pred poškodbami, pregrevanjem in kontaminacijo. V računalniku to ohišje ustvari električno povezavo med čipom in tiskanim vezjem.
Kar tako so dokončane vse vrste čipov, ki poganjajo tehnološki svet!
INTEL IN PROIZVODNJA
Danes je preoblikovanje surovin v bolj uporabne ali dragocene predmete s proizvodnjo pomembno gonilo svetovnega gospodarstva. Proizvodnja več blaga z manj materiala ali manj delovnih ur ter izboljšanje učinkovitosti delovnega procesa lahko dodatno povečata vrednost izdelka. Ko podjetja proizvajajo več izdelkov hitreje, se dobiček v celotni poslovni verigi povečuje.
Proizvodnja je jedro Intela.
Intel izdeluje polprevodniške čipe, grafične čipe, nabore čipov za matične plošče in druge računalniške naprave. Ker proizvodnja polprevodnikov postaja vse bolj zapletena, je Intel eno redkih podjetij na svetu, ki lahko tako najsodobnejše načrtovanje kot proizvodnjo izvede interno.
Intelovi inženirji in znanstveniki že od leta 1968 premagujejo fizične izzive vstavljanja vedno več tranzistorjev v vedno manjše čipe. Za dosego tega cilja je potrebna velika globalna ekipa, najsodobnejša tovarniška infrastruktura in močan ekosistem dobavne verige.
Intelova tehnologija proizvodnje polprevodnikov se razvija vsakih nekaj let. Kot napoveduje Moorov zakon, vsaka generacija izdelkov prinaša več funkcij in večjo zmogljivost, izboljšuje energetsko učinkovitost in znižuje stroške enega samega tranzistorja. Intel ima po vsem svetu več obratov za proizvodnjo in testiranje embalaže rezin, ki delujejo v zelo prilagodljivem globalnem omrežju.
PROIZVODNJA IN VSAKDANJE ŽIVLJENJE
Proizvodnja je bistvenega pomena za naše vsakdanje življenje. Predmeti, ki se jih dotikamo, se nanje zanašamo, v katerih uživamo in jih porabljamo vsak dan, zahtevajo proizvodnjo.
Preprosto povedano, brez preoblikovanja surovin v bolj kompleksne predmete ne bi bilo elektronike, aparatov, vozil in drugih izdelkov, ki bi življenje naredili učinkovitejše, varnejše in priročnejše.
Čas objave: 3. februar 2025